Blackbirdan online journal of literature and the artsSpring 2021  Vol. 20  No. 1
poetryfictionnonfictiongalleryfeaturesbrowse
an online journal of literature and the arts
 print preview
 English
back TOMAŽ ŠALAMUN

Ko poči srce

Prehitevam v mraku, ker bi se rad ubil.
Obenem sem globoko hvaležen za vse svoje

življenje. Če se zaljubim, mi poči glava, žalostna
novost. Bedim. Vzamem apaurin. Kot

mlad si ga nisem upal. Hotel sem biti čist.
Tudi zdaj hočem biti čist. Ljubiti se je

lepo, ampak strašno. Poezija h kakršnemukoli
miru ne prispeva. Prispeva k eksplozijam in

bolečinam. To, kako mi žge in tre prsi, bi se lahko
zdelo smešno, če se ne bi začela tam groza in

tema. Ljubezen ubija, danes je svetel dan. Vse
je čisto. Sneg je divje kopnel vse te tri dni.

Spomnim se, kako sva se z Jašo zgražala, ko sva
zvedela: Tito je obiskal sestro. Sestra mu je

ponudila vino in Tito je rekel, pospravi to
kislico. Steklenico mu je odprl šofer. Vsi

šoferji so strašni. Vsi tisti, ki porivajo moje
pesmi v tuje jezike, tako kot jim rečem.  


return to top